12 vretenc torakalne hrbtenice predstavlja osrednji del hrbtenice, koščeni stolp, ki nudi posturalno oporo za stoječe in sedenje, v njem pa je tudi hrbtenjača. Hrbtenjača je vlaknasti trak živcev, ki se razteza od možganov vzdolž hrbta. Možgani komunicirajo s telesom preko hrbtenjače in njenih vej. Torakalna hrbtenica se na vrhu odriva od telesa, vendar se vrne navznoter, preden se konča.
Vretence torakalne hrbtenice so oštevilčene od T1 do T12. "T" pomeni "torakalno." T1 se nahaja tik nad ključno kostjo, T12 pa v majhnem delu hrbta, kjer se ukrivi.
Torakalni vretenci se razlikujejo po velikosti. Tiste v bližini vratne hrbtenice so manjše, tiste v bližini ledvene hrbtenice pa večje. Najnižji torakalni vretenc, T12, je največji znotraj prsnega dela hrbtenice.
Vsako torakalno vretenca ima v zgornjem in spodnjem delu telesa največji del vretenca, v katerem je vdolbina ali faseta. Iz teh vdolbin sega 12 parov rebernih kosti. Večina teh ukrivljenih ravnih reber se ovije po telesu in se prek obalnega hrustanca poveže s prsno kostjo ali prsnico. Spodnji trije sklopi reber prosto visijo in se spredaj ne povezujejo.
Med vsakim vretencem je gumijasta blazinica, ki zaščiti vretenca pred mletjem drug proti drugemu in ustvari majhen sklep, ki omogoča gibanje. Te blazinice se imenujejo medvretenčni diski in absorbirajo udarce in porazdelijo pritisk na vsako vretenco. Ti diski se lahko poškodujejo zaradi poškodb ali poslabšanja, kar vodi v boleče stanje, imenovano hernija (ali izboklina); v najhujših primerih je potreben kirurški poseg za lajšanje bolečine in okrnjenosti.
Čeprav so vratna vretenca pogosteje poškodovana, se lahko prsni vretenci zlomijo zaradi padcev, prometnih nesreč in tupih silovitih travm. Zlom vretenca lahko privede do paralize in drugih dolgoročnih okvar.
